Trije poslanci SD dr. Luka Juri, Matevž Frangež in Dejan Levanič so na ministrico za kulturo mag. Majdo Širca decembra lani naslovili poslansko vprašanje glede prehoda na digitalni televizijski signal in plačevanja naročnine za RTV.

Namreč analogni televizijski signal bo do konca leta 2010 v celoti nadomestil digitalni, kar od porabnikov storitev oz. naročnikov RTV Slovenija terja ali nakup televizije z digitalnim pretvornikom (v kolikor le te nimajo) oz. nakup pretvornika signala ali pa si bodo morali preko komercialnih ponudnikov uporabniki zagotoviti prenos signala kabelske ali IP televizije.

Kot opozarjajo poslanci se tako zdi nesprejemljivo, da bodo morali uporabniki plačevati obvezno RTV naročnino, kljub temu, da zaradi finančne nezmožnosti spremembe signala ne bodo mogli spremljati televizijskega programa. Poslanci so s strani ministrice za kulturo prejeli odgovor (glej pripetek), h kateremu pa želijo dodatno obrazložitev predvsem v delu, ki se nanaša na vprašanje finančno sprejemljivega prehoda na digitalni sprejem za najbolj finančno ranljive skupine. Hkrati pa opozarjajo tudi na smotrnost podaljšanja vzporednega oddajanja digitalnega in analognega signala do meje, kot jo še dopuščajo sklepi konference v Ženevi (do leta 2015), kar bo olajšalo nujo po nakupu digitalnega pretvornika ter na problem prehitrega ukinjanja analognega signala ob meji, kar bi sprejemanje RTV signala s strani Slovencev v Italiji, zaradi drugačnega formata predvajanja, onemogočilo.

Magnetogrami 13. seje Državnega zbora:

25. 01. 2010 Za celoten zapis klikni tu

26. 01. 2010 Za celoten zapis klikni tu

27. 01. 2010 Za celoten zapis klikni tu

28. 01. 2010 Za celoten zapis klikni tu

27. točka dnevnega reda – ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na motorna vozila.

DR. LUKA JURI: Lepo pozdravljeni! V odzivu Državnega sveta in predlogu za ponovno odločanje smo lahko našli predvsem tri argumente, zaradi katerega naj bi bila novela zakona neustrezna. Prvo naj bi bila prestrogo navpična lestvica, torej kjer naj bi bila najbolj onesnažujoča vozila preveč obdavčena glede na najmanj onesnažujoča. Drugi argument, da se premočno obremenjuje srednji sloj in tretji argument, da se uvaja obdavčitev tudi za dvokolesnike. Vsi trije argumenti so legitimni, vendar so plod subjektivne ocene, kjer lahko nekdo ugotovi, da zadeva drži ali pa ne. Kajti, če pogledamo z drugega zornega kota, lahko ob upoštevanju drugačnih argumentov pridemo do drugačnih zaključkov. Trditev, da je lestvica preveč navpična, pomeni, da bi morali torej znižati obdavčitev najbolj onesnažujočih vozil, kar pa relativno pomeni, da bi morali zmanjšati razliko pri obdavčitvi med bolj onesnažujočimi in manj onesnažujočimi. Torej, da bi morali relativno povečati obdavčitev vozil, ki najmanj onesnažujejo. Takšna sprememba razmerja je za tiste, ki nam je do okolja mar nesprejemljiva. Po drugi strani je trditev, da se premočno obdavčuje srednji razred, posledica miselne povezave, da srednji razred enostavno kupuje onesnažujoče vozila srednjega razreda. To tudi ne drži. Nekdo, ki naj bi sodil v srednji socialni razred, se lahko odloči tudi za drugačno vozilo, predvsem pa se lahko odloči za vozilo srednjega, visokega in nizkega razreda, ni važno z nizkimi izpusti za ekološko vozilo. In potem takem bo plačal bistveno manj davka, kajti vozila niso več razporejena po vrednosti ali pa po razredih vozil, kot jih poznamo, ampak po emisijah. In najdemo veliko vozil, ki so ekološko, ki uporabljajo ekološko tehnologijo in zaradi tega ne glede na to, da so vozila srednjega ali celo visokega ranga po emisijah v nižjem rangu. Pri dvokolesnikih se večkrat izpostavlja vprašanje ogljikovega dioksida in potemtakem pridemo do zaključka, da je trenutno predlagana obdavčitev previsoka. Vendar se ne upošteva tudi vseh ostalih emisijskih kriterijev, trdih delcev, ogljikovodikov in tako naprej, ki v mestu celo več prispevajo k onesnaževanju in ogrožanju zdravja naših ljudi. Zato menimo, da je tudi tu predlagana obdavčitev primerna. Na koncu se kot primer obdavčitve predlaga tudi slovensko podjetje Tomos, ki naj bi mu davek prinesel visoke obremenitve. Treba je poudariti, da to ne drži, kajti Tomos proizvaja večinoma kolesa s pomožnim motorjem, ki se ne registrirajo, saj zmorejo do 25 km/uro. Zaradi tega takšna vozila, kolesa s pomožnim motorjem, sploh ne bodo predmet katerekoli obdavčitve z davkom na motorna vozila. Potemtakem je nepravično reči, da se močno obremenjuje podjetje Tomos, kajti velika večina njegovih proizvodov sploh ne bo del obdavčitve. Bodimo pošteni in povejmo tudi to.
Po vseh teh zaključnih smo Socialni demokrati odločni narediti prvi korak, ne edinega, ne zadostnega, a vendar pomemben prvi korak na poti k zeleni davčni politiki. To je pot, ki bo po eni strani pomenila še marsikateri drug ukrep, ki bo morda nekoga zmotil, vendar bo na isti poti pomenil tudi ukrep, ki bo spodbujal pozitivno okoljsko vedenje naših ljudi. Socialni demokrati menimo, da je to prava pot, zato bomo odločno še enkrat podprli ta zakon.

28. točka dnevnega reda – ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo.

DR. LUKA JURI: Lep pozdrav! Socialni demokrati podpiramo zakon v celoti oziroma novelo zakona v celoti, zato ker prinaša veliko pomembnih novih elementov. Kot na primer bistveno večja in širša možnost samoprepovedi ali pa večje možnosti, kar se tiče zdravljenja od odvisnosti od igralništva. Na področju spletnih iger uvaja regulativo, ki je smiselna, ki pa, tako kot je povedala tudi državna sekretarka, pušča, in tudi to je mnenje Socialnih demokratov, odprto možnost za iskanje boljše rešitve. Ne za to, ker bi bil smisel sedanje rešitve slabo, ampak zato, ker sama narava medmrežja, interneta, je takšna, da omogoča takšno fleksibilnost in iskanje možnosti za zaobitev zakona, da se velikokrat na veliko področij tisto kar je zapisano na papirju, izkaže kot nezadostno. Dostopanje do spletnih iger, je namreč ne glede na karkoli bomo zapisali v zakon, tehnično zelo možno izvesti iz kateregakoli računalnika v Sloveniji, na katerokoli spletno stran, ki naj bi bilo, na katero naj bi bil prepovedan dostop iz Slovenije. Dovolj je, da preden greste na spletno stran, če si želite zapisati, greste na trikrat dvojni w na primer, anonima ous pika com, tam vpišete domeno na katero želite dostopati anonimno, ne kot slovenski uporabnik in boste lahko prosto brez težav dostopili, kajti sistem ne bo vedel, da zastopate Slovenijo. Torej obstajajo pomanjkljivosti, za katere pa lahko seveda, ker konec koncev je edino kar lahko krivimo, predlagam odgovornost na zakon, ampak po drugi strani je sama narava interneta takšna, da potrebuje nenehno posodabljanje in zato je za Socialne demokrate obljuba, da bomo v kratkem dobili novi zakon, zadostna da lahko sedanjo novelo podpremo, zavedajoč se vseh ostalih prednosti, katere bi izgubili, če novele ne bi podprli, kot rečeno prej, predvsem na področju zdravljenja odvisnosti in možnosti samoprepovedi. Izgubiti to priložnost, da bi to uveljavili bi bila škoda. Zaradi tega Socialdemokrati pričakujemo, da bomo v najkrajšem času dobili nov zakon, v katerem bomo imeli tudi bolj sodobne rešitve na področju spletnih iger, v tem vmesnem času pa smo prepričani, da je novela tako kot je predlagana ustreznejša kot pa, če je ne bi bilo. Hvala lepa.

20. točka dnevnega reda – prva obravnava Predloga  zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije.

DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Najslabši gospodar je neodgovoren gospodar. Ta predlog zakona popravlja prav to stanje, kjer se danes, ko gre za državno lastnino ali pa bolje rečeno kapitalske naložbe, nikoli ne ve točno kdo pije in kdo plača, čeprav na koncu je vedno nekdo zelo lepo sit. S to novelo zakona pa bo zelo jasno kdo je odgovoren za kapitalske naložbe države, kako naj z njimi upravlja in komu naj odgovarja za njegove odločitve. Gre za vprašanje transparentnosti in gre tudi za vprašanje dobrega upravljanja. Zato, ker ta zakon po eni strani jasno določa odgovornosti. In ko jasno določa odgovornosti, jasno določa tudi pristojnosti. Pristojnosti o tem, kako voditi določeno podjetje, kakšno strategijo uveljavljati, kdaj kupiti in kdaj prodati. In to je dobro.
S takšnim zakonom se ne bo več moglo zgoditi pisarniška prodaja Mercatorja za štirimi zidovi. S takšnim zakonom bodo težje nastajali tajkuni. In s takšnim zakonom bodo težje nastajale pogodbe, kjer bodo nekateri, ki bodo predčasno zapustili svoje delovno mesto lahko terjali milijon evrov odpravnine. In to je dobro. Ko želimo postaviti nekatere stvari na red in ko gre za veliko kvoto naložb za veliko državne lastnine marsikomu to ni všeč. Kajti današnje stanje nebuloze marsikomu seveda paše, zato ker na nebulozi se lahko marsikdo dobro redi, in kot rečeno prej, nihče pa ne ve točno, kdo je za to odgovoren. Zato sam močno podpiram ta predlog zakona. Zelo sem zadovoljen, da je prišel v takšni obliki, v čisti obliki, ki zelo jasno sledi predlogom OECD-ja, čeprav to ne delamo zaradi OECD-ja. Konec koncev vsaj ne želimo si vstopa v OECD-ja, ampak zaradi nas, zaradi pozitivnih posledic, ki jih članstvo prinaša. In ta zakon je ena od prvih pozitivnih posledic našega vstopanja v OECD, kar nas spodbuja k temu, da jasno postavimo določena merila in določene standarde. Pričakujem, da bo kmalu na vrsti tudi tisti zakon, ki bo vsebinsko dopolnil sedanji Zakon o kapitalskih naložbah, torej zakon, ki bo preoblikoval lastništvo Kada in Soda, zato da bomo lahko dali "meso" temu odličnemu zdravemu skeletu, ki ga bomo v naslednjih mesecih najverjetneje potrdili in sprejeli. Je pa treba tudi reči, da s tako jasno postavljenimi pravili bomo morali še enkrat premisliti, ali potrebujemo določene  ad hoc rešitve, ki so se pokazale že v predhodni analizi kot pomanjkljive - mislim na Predlog zakona o omejevanju plač v državnih podjetjih, ki se tiče samo nekaterih državnih podjetij, ne pa velike večine -, saj bomo lahko preko tega zakona in preko ureditev, ki jih ta zakon prinaša, bolje urejali tisto, kar želi ta zakon urediti, vendar za dosti širši spekter podjetij. Hvala lepa.

20. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije.

DR. LUKA JURI: Predlog zakona uvaja dva jasna načela. In to je transparentnost in odgovornost. Prvič v zgodovini naše države bomo končno vedeli, kako se upravlja z našim premoženjem, pod kakšnimi pogoji se upravlja z našim premoženjem in kdo odgovarja za upravljanje z našim premoženjem. Prvič in to je dobro, ne samo zato, ker želimo postati članica OECD-ja, ampak zato, ker želimo z našim premoženjem upravljati dobro in učinkovito. S takšnim zakonom se ne bodo več mogle dogajati pisarniške kupčije s prodajo Mercatorja ali pa drugih velikih koncernov. Težje bodo nastajali tajkuni in bolj učinkovito se bo lahko upravljalo z našim premoženjem. Ne bo več tako mogoče kar vse povprek podpisovati pogodbe z milijonskimi odpravninami ali podobno. Zato je ta zakon velik in dober korak naprej. In osebno kot ostali tovarišice in tovariši, Socialni demokrati z veseljem in prepričani podpiramo takšen predlog. Hvala.