Včerajšnja nesreča v Luki Koper, kjer sta trčili potniška in tovorna ladja kaže na to, kar številni že nekaj časa opozarjamo: da postaja Koprski zaliv nasičen z ladijskim prometom. K sreči tokratni dogodek ni terjal žrtev ter povzročil le preplah in gmotno škodo, vseeno pa gre za nesrečo, ki je potrebno jemati presneto resno, saj kaže na to, da tudi naš zaliv ne more sprejemati neomejenega števila plovil.

Ne pozabimo, da je to že druga letošnja ladijska nesreča v tem zalivu po tisti, ko je kitajska tovorna ladja nasedla južno od Debelega Rtiča. Zato je potrebno resno pristopiti k bolj učinkovitim ukrepom, ki bodo verjetnost nesreče zmanjšali.

Tokratni dogodek bi morali jemati smrtno resno tudi zagovorniki postavitve plinskega terminala v našem zalivu, saj slednji radi poudarjajo, da s takšnim objektom ni nevarnosti. Trk med tovorno in potniško ladjo pa kaže, da so opozorila nasprotnikov plinskega terminala ne le resna, ampak celo podkrepljena z resničnimi dogodki.

Zaradi vsega tega je tudi postalo nujno, da se ponovno preuči obstoječi predlog državnega prostorskega načrta za Luko Koper, ki je po mojem mnenju v nekaterih delih nerealen, saj ne upošteva naravnih danosti Koprskega zaliva. Načrt, ki ga vsekakor podpiram, je potrebno popraviti predvsem v treh delih: prvo, v delu, ki predvideva nadaljnjo podaljšanje prvega pomola, saj je to za prebivalce koprskega mestnega jedra nesprejemljivo. Drugo je nesprejemljivo, da bi se na koncu novega tretjega pomola sidrale slovenske vojaške ladje. Slednje ne spadajo v kontekst prijaznega primorskega mesta, kot je Koper in jih bo potrebno premakniti drugam.

Na koncu pa je smiselno tudi predvideti selitev kontejnerske dejavnosti z južnega dela prvega pomola na južni del tretjega, saj tako kot Ankaran, tudi center Kopra (in sam kot poslanec tega prostora) pričakuje zeleno, „tamponsko“ cono, ki naj prisotnost za Koper življenjsko pomembnega, a vendarle hrupnega in za prebivalce pogosto motečega pristanišča vsaj delno omili. Takšno cono je mogoče zapolniti s pomorskim potniškim prometom, dejavnostjo marine in z njo povezanimi turističnimi ponudbami, s čemer naj Koper postane manj industrijsko in bolj prijazno pomorsko mesto, Luka Koper pa nas se še naprej razvija v delu zaliva, ki ji je namenjen.

Spoštovani!

Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije v skladu z 248. členom Poslovnika Državnega zbora poslal poslansko vprašanje dr. Luke Jurija glede problematike financiranja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem:

»Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ) si že več let prizadeva za zagotovitev dodatnih sredstev za nove študijske programe v skladu z uredbami vašega ministrstva, predvsem z namenom pokrivanja prenizkih sredstev iz »dote«, ki je bila izračunana še v obdobju, ko je bila omenjena Fakulteta na samem začetku razvoja in ki nikakor več ne ustreza trenutni dinamiki in delu te akademske ustanove.

To ji je uspevalo vse do leta 2008, ko je pristojno ministrstvo za časa prejšnje vlade na zadnjem razpisu razdelilo samo 24 % vseh zaprošenih sredstev (UP FHŠ je prijavila 1.017.017 EUR, od tega pa prejela le 24 %, to je 252.384 EUR), poleg tega pa na razpis ni bilo mogoče prijaviti financiranja novih, višjih letnikov ne-bolonjskih programov. To je UP FHŠ, ki je bila takrat v izrazitem razvojnem obdobju, z več novimi in prenovljenimi programi, še posebej prizadelo.

Poleg tega želim izpostaviti, da humanistični študiji večinoma nikoli niso bili in ne bodo množični študiji, kar se pri financiranju, temelječem na številu študentov, prav tako odraža negativno in še dodatno slabi finančni položaj omenjene fakultete. To je še posebej kritično, saj prav zaradi svojih specifik UP FHŠ predstavlja enega temeljnih humanističnih stebrov tretje javne univerze Univerze na Primorskem, jugozahodne obmejne regije in širšega slovenskega ter mednarodnega prostora.

Ne glede na številne poskuse, da bi stanje razrešili, v katerih sem tudi osebno sodeloval, ostaja problem še vedno odprt. S strani ministrstva doslej enostavno ni posluha za problem, katerega je po mojem mnenju v večji meri povzročilo samo, pa čeprav še pod vodstvom drugega ministra, oziroma ministrice, leta 2008.

Zato vas tudi uradno sprašujem, kako nameravate zadevo razrešiti in ali lahko Fakulteta za humanistične študije računa, da bo »dolg« države do nje vendarle poravnan.«

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo odgovarja:

Financiranje študijske dejavnosti je urejeno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov od leta 2004 do leta 2010 (Uradni list RS, št. 134/03, 72/04, 4/06, 132/06, 99/08, 30/09, 110/09 in 60/10; v nadaljevanju uredba). V skladu s 1. členom uredbe se javna sredstva za študijsko dejavnost določijo kot skupna sredstva za univerzo ali samostojni visokošolski zavod. V skladu s 25. členom uredbe visokošolski zavod (v tem primeru univerza) razporeja sredstva za študijsko dejavnost po pravilih, ki jih sprejme pristojni organ visokošolskega zavoda, in z njimi seznani ministrstvo.

Formula za izračun t.i. letnih sredstev za študijsko dejavnost je sestavljena iz osnovnih letnih sredstev in normativnih letnih sredstev. Osnovna letna sredstva (za katero je v vprašanju uporabljen izraz 'dota') se določijo v deležu od sredstev, ki jih je univerza prejela v preteklem letu. Konkretno od leta 2008 je ta delež 60 % (leta 2004 je bil 80 %, leta 2005 77,5 %, leta 2006 75 % in leta 2007 65 %). Normativna letna sredstva se določijo v odvisnosti od števila vpisanih študentov rednega študija brez absolventov tekočega študijskega leta, diplomantov preteklega koledarskega leta, šestih študijskih skupin, v katere se razvrščajo študijski programi (pred 2009 so se uvrščale članice univerze in visokošolski zavodi), ter uteži diplomanta, ki je semestrov polovic oz. 4 za 'nove' študijske programe.

V zvezi s financiranjem UP FHŠ navajamo, da je bila že pri pripravi uredbe leta 2003 upoštevana specifika novo nastajajoče Univerze na Primorskem in je bila osnova za izračun osnovnih letnih sredstev v letu 2004, ki je zapisana v uredbi, izračunana po napovedi izvajanja študijskih programov v študijskem letu 2003/04 v skladu z normativi in standardi, ki so veljali do uveljavitve uredbe. Konkretno je to pri UP FHŠ pomenilo, da je bila realizacija sredstev za študijsko dejavnost za leto 2003 povečana za 168 %. Če primerjamo sredstva na študenta, ki jih je Univerza na Primorskem prejela za UP FHŠ leta 2004, so bila 114 % višja kot leta 2003. Pojasnjujemo, da se osnovna letna sredstva določajo v odvisnosti od sredstev za študijsko dejavnost preteklega leta in ne od realizacije za študijsko dejavnost za leto 2003. Tako, da se z navedbo, da so bila sredstva »dote« za UP FHŠ izračunana prenizko, ministrstvo ne more strinjati in iz tega naslova država do UP FHŠ nima »dolga«.

Glede navedbe, da UP FHŠ od leta 2008 ni prejela dodatnih sredstev za nove študijske programe ter, da: »S strani ministrstva doslej enostavno ni posluha za problem, katerega je po mojem mnenju po večini povzročilo samo, pa čeprav še pod vodstvom drugega ministrstva, oziroma ministrice, leta 2008.« pojasnjujemo, da ministrstvo sredstva za izvajanje študijske dejavnosti dodeljuje Univerzi na Primorskem in ne posamezni članici. Kot smo že pojasnili, je v avtonomiji univerze, da v skladu s svojo strategijo razvoja in predpisi razporeja sredstva znotraj univerze. Dodatno navajamo, da je bilo Univerzi na Primorskem z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni list RS, št. 99/98) za leto 2009 dodeljeno dodatnih 2,165 mio EUR za osnovna letna sredstva, in sicer za nove študijske programe, spremembe kadrovske strukture in Pedagoško fakulteto Koper Univerze na Primorskem. Na naše vprašanje glede porabe teh sredstev nam je Univerza na Primorskem poslala razrez razdelitve sredstev med članice, iz katerega je vidno, da je UP FHŠ prejela dodatnih 564.881,71 EUR.

Glede vaše navedbe, da »humanistični študiji večinoma nikoli niso bili in ne bodo množični študiji, kar se pri financiranju, temelječem na številu študentov, prav tako odraža negativno in še dodatno slabi finančni položaj omenjene fakultete.« pojasnjujemo, da se število študentov upošteva samo v delu izračuna normativnih letnih sredstev, ki so v primeru Univerze na Primorskem za leto 2009 predstavljala 28 % sredstev za študijsko dejavnost. Specifika humanističnih študijev je v formuli upoštevana v okviru faktorjev študijskih skupin. Študijski programi humanistike se uvrščajo v drugo študijsko skupino, kar pomeni, da so uvrščeni višje kot družbene vede, novinarstvo in obveščanje, poslovne in upravne vede ter pravne vede, ki sestavljajo prvo študijsko skupino.

V zaključku naj še pojasnimo, da ministrstvo sledi strategiji povečevanja avtonomije visokošolskih zavodov. Avtonomijo univerze razumemo kot njen temeljni privilegij. Povezana je s sposobnostjo odziva univerze na družbena pričakovanja. Med ukrepe sodi tudi povečevanje finančne avtonomije univerz, ki pomeni hkrati zanje tudi prevzemanje večje odgovornosti. Avtonomija univerz in odgovornost sta temelj in konceptualna osnova za ureditev razmerja med univerzo in družbo. UP FHŠ je pomemben del Univerze na Primorskem, katere razvoj je v skladu s 6. členom Zakona o visokem šolstvu, v skladu z uredbo pa tudi njeno upravljanje, v avtonomiji univerze.

S spoštovanjem,

Gregor Golobič, minister