|
Prispeval Luka
|
|
Ponedeljek, 24 Maj 2010 06:23 |
|
Neodplačen prenos kmetijskih zemljišč na občino je mogoč v primeru, da se površine v občinskem prostorskem načrtu opredeli kot javni interes, na primer za potrebe gradnje objektov zdravstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, športa, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture ter objektov, ki služijo varstvu pred naravnimi nesrečami. Tako je na odgovor dveh obalnih poslancev odgovorilo ministrstvo za kmetijstvo na poslansko vprašanje Luke Jurija in Marijana Križmana, ali je tudi zaradi razglasitve naravnega parka Škocjanski zatok mogoče na Mestno občino Koper v povračilo prenesti kmetijska zemljišča.
Zakon torej ne predvideva možnosti, da bi kmetijska zemljišča vrnili neposredno v obliki odškodnine in na njih zgradili gospodarske ali stanovanjske objekte in kot ugotavlja ministrstvo za okolje in prostor "v sami osnovi ni nobene pravne podlage, ki bi dajala upravičenja za kakršnokoli nadomeščanje zemljišč". Obenem pa ministrstvo zagotavlja, da je "v obstoječih pravnih in programskih okvirih in v delu podpisanega dogovora še naprej pripravljeno z Mestno občino Koper sodelovati in ji pomagati pri iskanju ustreznih rešitev" in spominja na dejstvo, da "je bila med ministrstvom in Mestno občino Koper podpisana tudi pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti za določen čas št. K4645-78/2005 na zemljiščih v skupni izmeri 4,83 hektarjev na območju deponije v kaseti 5A na Ankaranski Bonifiki, kamor je bilo v skladu s prostorskimi akti mestne občine odloženo blato iz lagune naravnega rezervata" Škocjanskega zatoka in da "na ta način bo leta 2011, ko se pogodba izteče, mestna občina pridobila za gradnjo bistveno bolj primerno zemljišče z višjo tržno vrednostjo, kot je bil ta del območja depresije pred tem."
Poslanec Luka Juri je odgovor komentiral, da čeprav nakazuje nekatere delne rešitve, v njem ni mogoče najti zakonske osnove, kako bi se občini vendarle, v takšni ali drugačni obliki, povrnilo ogromne stavbne površine, ki so bile z ustanovitvijo park Škocjanski zatok, ki sicer čedalje bolj občutno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja lokalnega prebivalstva, izgubljene. Obenem je po njegovem mnenju zanimivo, da ministrstvo za promet delno rešitev vidi v mižnosti uporabe površin na Ankaranski bonifiki od leta 2011, kar "še enkrat čisto iz stvarnega vidika dokazuje, kako je pomembno, da ostane naša občina enotna, saj bomo tako lahko bolj strateško in daljnosežno izkoristili naše potenciale, seveda tudi z vidika razpoložljivih površin". Preberi 0 komentar-jev... >> |
|
|
Prispeval Luka
|
|
Sreda, 19 Maj 2010 16:57 |
|
Zelo žalostno je bilo opazovati nasilni razvoj današnjih študentskih demonstracij. Odločitev za shod sem razumel kot želja študentov, da glasneje opozorijo na nasprotovanje konceptu malega dela, za katerega tudi sam mislim, da ga je potrebno še izboljšati. Žal pa se je tisto, kar bi moral biti vrhunec študentske zahteve po večjem dialogu sprevrglo v vrhunec nasilja, katerega od osamosvojitve Slovenije še ni bilo. Današnje demonstracije pomenijo študentski „strel v koleno”, saj kako bo, po vsem tem izbruhu nasilja, še mogoče resno jemati zahteve po nadaljnjem dialogu?
Preberi 18 komentar-jev... >> |
|
Prispeval Luka
|
|
Sreda, 12 Maj 2010 10:49 |
|
Včeraj smo lahko poslušali tri slovenske modrece, prof. Franceta Bučarja, prof. Tineta Hribarja in Borisa Pahorja. Priznam, da sem z nekoliko presenečenja izvedel, da sem del skupnosti mentalno zaostalih ljudi, ker podpiram arbitražni sporazum.
Morda se trojica Bučar / Hribar / Pahor ni zavedala, da je z oceno, da podpora arbitražnemu sporazumu pomeni mentalno zaostalost, kot tako označila velik del slovenske javnosti, morda (to bomo videli na referendumu) celo večino. Najverjetneje pa sem motim, ker sem mentalno zaostal.
Morda se tudi ni zavedala, da je nastopila podobno kot italijanski premier Silvio Berlusconi, ko je izjavil, da kdor voli levico je k... no, uporabil je pač barvit metaforičen izraz. Ampak najverjetneje se motim, ker sem mentalno zaostal.
Trojica je izjavila, da arbitražni sporazum ne zagotavlja stika Slovenije z odprtim morjem. Besedilo sporazuma pa govori prav obratno, saj izrecno določa, da mora arbitražno sodišče določiti „stik Slovenije z odprtim morjem”. Ampak najverjetneje se motim, ker sem mentalno zaostal.
Izjavila je tudi, da je sporazum slab za Slovenijo. V njegovem besedilu pa berem, da se pri določitvi meje na morju uporablja, poleg mednarodnega prava, tudi načelo pravičnosti, na kar je Slovenija cel čas vztrajala, Hrvaška pa tega do zadnjega trenutka ni želela sprejeti. Berem tudi, da lahko s tem sporazumom na način, ki Sloveniji zagotavlja stik njenega ozemlja z mednarodnimi vodami, rešimo dvajsetletno vprašanje meje in tako odpremo novo poglavje v odnosih z našo južno sosedo. Njen vstop v Evropsko unijo pa bo prinesel veliko prednosti tudi Sloveniji in predvsem slovenskim podjetjem, ki težko čakajo na trenutek, ko se jim bo moral odpreti tudi hrvaški trg. Ampak najverjetneje se motim, ker sem mentalno zaostal.
Šestega junija bom zaradi vsega navedenega z vso odgovornostjo in optimizmom v svetlo prihodnost naše države glasoval za razum in za arbitražni sporazum. Pa če bom zaradi tega opredeljen kot mentalno zaostal, bom na to ponosen. Preberi 102 komentar-jev... >> |
|
|
|
|
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>
|
|
Stran 6 od 75 |