Magnetogrami 15. seje Državnega zbora:

24. 03. 2010 Za celoten zapis klikni tu

25. 03. 2010 Za celoten zapis klikni tu

26. 03. 2010 Za celoten zapis klikni tu

2. točka dnevnega reda – obravnava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011.

DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Jaz bi v tej razpravi rad povedal, da se mi vse skupaj zdi malo, neko sprenevedanje. Pa bi se vprašal v čem, mogoče je to vprašanje za državno sekretarko, če mi lahko tehnično pojasni v čem je milijon evrov, ki pride iz namenskega vira letne dajatve drugačen, od milijona evrov, ki pride iz namenskega vira cestnin. Ali je morda v barvi, morda v teži, morda o vrednosti - v čem je drugačen?! Namreč, tu ne delamo nič drugega, kot da zagotavljamo stalen in gotov vir, s katerim lahko zgradimo železnice. Z mojega vidika - ali to pride iz letne dajatve, ali to pride iz cestnine ali to pride s cerkvenega davka - je enako. Tisto, kar bo šlo iz letne dajatve, pomeni, da tisto, kar ostane pri cestninah, se bo lahko uporabilo za druge namene. Ali tisto, kar je zdaj določeno ali drugače, če se bomo v Državnem zboru drugače odločili. Če pa obrnemo, zaradi mene lahko, in bo šel denar iz cestnine in se bo iz letne dajatve. Ampak, denar je denar! Enako barvo ima in enako vrednost. Tako, da lepo prosim. Ustavljati pri tem ali gre iz cestnine, letne dajatve, se meni zdi popolnoma brez veze. Hvala lepa.

7. točka dnevnega reda – na obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o članstvu Republike Slovenije v mednarodnem denarnem skladu.

DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Lep pozdrav! Odbor za finance in monetarno politiko je na 15. seji 10. marca 2010 kot matično delovno telo obravnavalo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o članstvu Republike Slovenije v mednarodnem denarnem skladu predlagateljice Vlade Republike Slovenije s predlogom za obravnavo po skrajšanem postopku. Obravnavo po skrajšanem postopku je Kolegij predsednika Državnega zbora sprejel na svoji 53. seji in jo na zahtevo skupine poslancev za ponovno odločanje o vrsti postopka z dne 3. marca 2010 potrdil tudi Državni zbor.  Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je besedilo proučila z vidika skladnosti z ustavo, pravnim sistemom ter v zakonodajno-tehničnem pogledu in podala konkretno pripombo k 1. členu zakonskega predloga. Na tej podlagi so v poslovniškem roku redakcijski amandma k 1. členu vložile koalicijske poslanske skupine.  V dopolnilni obrazložitvi členov je predstavnica Vlade izpostavila poglavitne novosti, ki jih prinaša predloženo besedilo, in sicer: preciziranje obveznosti med Banko Slovenije in državnim proračunom v odnosu do sklada, ki jih je dolžna izpolniti Banka Slovenije; uvedeno možnost za sklepanje bilateralnih sporazumov oziroma bilateralnega sporazuma s skladom in spremenjeno ureditev v zvezi z določitvijo namestnika guvernerja Republike Slovenije v skladu. Preostale spremembe se v pretežni meri nanašajo na potrebne uskladitve z veljavnimi, v prvi vrsti s pravnimi akti Evropske unije, ki doslej še niso bile vnesene.  V nadaljevanju je v okviru dodatne predstavitve mnenja Zakonodajno-pravne službe njen predstavnik poudaril, da predlog za amandma odbora sledi pripombam službe. V razpravi je bilo v zvezi s predhodno izpostavljenimi vprašanji v zvezi s finančnimi obveznostmi do sklada na podlagi predloga dano pojasnilo, da besedilo tovrstnih obveznosti ne prinaša. Tako opcija za sklenitev bilateralnega sporazuma kot finančne obveznosti na tej podlagi predstavljajo zgolj potencialno obveznost. Ker ob upoštevanju dejanskega stanja glede na kvoto izčrpanja kapitala, ki ga ima Slovenija v skladu, skoraj ni verjetnosti, da bi do tovrstne realizacije obveznosti prišlo, pa gre v bistvu za ravnanje analogno ravnanju ostalih članic Evropske unije. Kar zadeva breme delitve obveznosti med Banko Slovenije in državnim proračunom, pa je navedena obveznost, ki pritiče državnemu proračunu in se v prvi vrsti nanaša na pokrivanje obresti, valutnih tveganj ali sprememb valut, relativno nizka in jo bo v prihodnjih letih po dani oceni mogoče zagotavljati iz tekočih proračunov.
Ob obravnavi je odbor amandma koalicijskih skupin k 1. členu zakonskega predloga sprejel. Hkrati je odbor v skladu s 126. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejeti amandma je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega je navedeni amandma vključen. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.

11. točka dnevnega reda – prva obravnava Predloga zakona o šolski prehrani.

DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Zakon bom osebno podprl. Podprl zato, ker ne zmanjšuje sredstev namenjenih prehrani ampak jih na bolj pravičen način razporeja. Kako? Tako da sedaj ureditev je takšna, da dobijo vsi brezplačno malico v srednji šoli, po novem pa vsi tudi v osnovni šoli, skupaj s srednješolci dve tretjini vse pa tisti, tako v srednji kot v osnovni šoli, ki dejansko to potrebujejo. Mislim, da je takšna ureditev bolj solidarna kot doslej, zato ker doslej vsi plačujejo tudi za tiste ki tega ne potrebujejo, za tiste ki niso socialno ogroženi oziroma dobro stoječi. Odslej pa bo obratno; plačevali bomo tisti, ki niso socialno ogroženi za tiste, ki to so. In to se mi zdi bistveno bolj solidarno in primerno sploh v temu času v katerem se nahajamo. Hvala lepa.

Preberi 103 komentar-jev... >>

Magnetograma 19. izredne seje Državnega zbora:

11.03.2010 Za celoten zapis klikni tu

12.03.2010 Za celoten zapis klikni tu

4. točka dnevnega reda, to je na obravnavo predloga zakona o spremembi Zakon o dohodnin.

DR. LUKA JURI: Lep pozdrav! Današnji predlog zakona o dohodnini, ki povečuje splošno davčno olajšavo in na tak način urejuje drugi del, davčni del, včerajšnjega ukrepa, torej dviga minimalne plače, je dokaz, da je ta koalicija in ta vlada pripravljena vzeti znaten del bremena dviga minimalne plače in s tem zagotavljanja višjega socialnega standarda v naši državi. Včerajšnji dvig je najbolj daljnosežen in najbolj pogumen v zelo dolgem obdobju. Nobena vlada si do sedaj ni upala na takšen način poseči v dvig socialnih standardov, a hkrati sama prevzeti in to v trenutku, ko vemo, da državne finance niso najbolj rožnate zaradi gospodarske krize, sama prevzeti velik del bremena tega dviga. Ne glede na to, Socialni demokrati si želimo, da v prihodnosti ukrepa dviga minimalne plače ne bomo več potrebovali spreminjati. Zakaj? Zato, ker si želimo, da sploh ukrepa oziroma zakonodajnega določila minimalne plače ne bo več potreben. Kajti, vizija Socialnih demokratov je Slovenija v kateri nihče ne bo prejemal le minimalne plače. In Slovenija v kateri bo dodana vrednost na delavca tako visoka, kajti bo temeljila na znanju, na inovacijah in na tistem, za kar smo lahko v Sloveniji močni in konkurenčni v svetu takšna, da bomo vsi naredili toliko, da nam ne bo treba računati na ukrepe države. To je seveda vizija. Vemo, da je vprašanje kdaj bo dejansko uresničljiva. Ko ima človek vizijo ve katero pot mora vzeti za to, da jo lahko doseže. Hvala.

2. točka dnevnega reda, to je na obravnavo Slovenske izhodne strategije 2010-2013.

DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Škoda bi bilo izgubiti priložnost dobre krize. Ta rahlociničen pragmatično realen stavek je že od začetka dojemanja razsežnosti trenutne finančne krize bil rdeča nit planiranja, ne toliko interventnih, a predvsem strukturnih sprememb, ki morajo posameznim državam pomagati ob izhodu iz krize in ponovnem zagonu. Predlagana izhodna strategija poskuša definirati prav to, kako najbolje oblikovati tiste reforme, tiste strukturne reforme, ki bodo spremenile, ne le naše gospodarstvo, ampak tudi našo družbo, zato da bomo lahko trajnostno uspešni. Da ne bomo torej ponovno polnili balona, ki bo spet prej ali slej počil. V okviru teh strukturnih sprememb moramo nadaljevati na poti dinamičnega trga dela, predvsem pa urediti bolj pravično razmerje med tistimi, ki delajo v privatnem in tistimi, ki delajo v javnem sektorju. Občutek, da namreč slednji preveč slonijo na plečih prvih, namesto, da bi jih podpirali, je včasih žal utemeljen. Poleg tega skuša ta izhodna strategija poudariti pomen trajnostnega razvoja gospodarstva in družbe. Torej, razvoja, ki bo vsako leto še bolj podpiral samega sebe, ne pa vsako leto, čedalje bolj napenjal nit, da bo ta spet počila. Drugačen koncept bogatenja in drugačen koncept uspešnosti je tako ali tako potreben v naši celotni družbi in ta kriza mislim, da nas je tukaj dobro streznila - kaj pomeni biti uspešen, kaj pomeni rasti in kaj pomeni samo se napihniti. Se napihniti ali pa rasti, no, to je bistvena razlika. V tem okviru mislim, da je ambicija, da se držimo fiskalnega pravila, da omejujemo izdatke, da ciljamo na varčevanje tam, kjer se da, hkrati pa realno definiramo tisto, kar želimo razvijati in tisto v kar želimo investirati. Od tistega, kar je morda lahko všečna želja, ni pa gotovo, da bo tudi prineslo razvoj, ne pa samo napihnjene je dobro. Sicer je treba še definirati določene konkretne odločitve. Bilo je že napovedano, da je dilema o umiku države iz gospodarstva še vedno odprta dilema. Umik ni vedno in vselej najboljši recept. Namreč, niti ni rečeno, da je države vedno in vselej najslabši gospodar. Odvisno od tega, kako gospodari. Vsi skupaj bomo morali definirati katera so tista podjetja in tisti sektorji, kjer želimo kot država ostati s tem, da imam v mislih maksimo, da če se pa nekomu kaj splača kupiti, potem pa se kaj se to ne bi izplačalo državi. Upam, da bomo znali te ambiciozne in realne, včasih morda celo realno boleče zaključke izhodne strategije, ki pa so zdravi zaključki, združiti s to potrebo po socialdemokratski viziji razvoja naše države, kjer bo država ostala aktiven "plejer" tako v družbi, kot v gospodarstvu in da bomo dejansko leta 2012 in potem naprej tudi leta 2016 močnejši kot smo bili kadarkoli doslej. Hvala.

7. točka dnevnega reda – to je na obravnavo predloga kandidata za ministra za okolje in prostor.

DR. LUKA JURI: no, prav z veseljem bom tudi jaz izrazil svojo podporo novemu ministru za okolje in prostor. Na resorju, ki je ne glede na percepcijo v zadnjih letih postal čedalje pomembnejši in danes, skupaj z resorjem, ki vodi državne finance po mojem mnenju predstavlja najbolj pomemben s strateškega vidika najbolj pomemben resor za prihodnost določene države. Od podnebnih sprememb, do onesnaževanja z embalažo, do svetlobnega onesnaževanja, do klasičnih področij varovanja okolja in načrtovanja s prostorom, bo imel minister polne roke dela. Ob pogovoru s kolegi vem, da ga že prihodnji teden pričakujejo poslanska vprašanja in pobude in sem prepričan, da bo prav užitek sodelovati z njim.
Hvala lepa.