|
Ko sem se pred dnevi odločil, da tudi sam izrazim svoje dvome v smiselnost ustanovitve občine Ankaran sem vedel, da si bom s tem nakopal veliko kritik in antipatij. Popolnoma jasno je bilo, da bi bilo dosti bolj lagodno ostati na stališču „ne nasprotovanja“ in mirno počakati, da se občina Koper dokončno razbije. To je bila prva opcija, jahati trenutno navdušenje 35% volivk in volivcev Ankarana in načelo „spoštovanja volje ljudi“ ob zavedanju, da to ni dobro za kraj, za katerega delam.
Druga, bistveno težja opcija pa je bila javno izraziti svoj pogled in hkrati priznati, da je bilo dosedanje stališče „ne nasprotovanja“ morda napaka – ne glede na to, da tako tvegam svojo politično priljubljenost. Kot poslanec tega kraja sem dolžan narediti to, kar osebno mislim, da je za naš kraj najboljše, pa tudi če s tem tvegam, da ne bom nikdar več izvoljen. Slediti vsakokratni politični evforiji le zato, ker se politično izplača ne glede na to, ali se z njo strinjam ali ne..? To se mi zdi pravo sprenevedanje!
V zadnjih dnevih je spet bilo slišati apel k spoštovanju volje ljudi v Ankaranu. Žal pa se tako pozablja na tri pomembne elemente: 1) Referenduma sta bila dva: na prvem se je na območju Ankarana za svojo občino odločilo 56% udeležencev, na drugem pa se je za enotno občino Koper, prav tako samo na območju Ankarana, opredelilo 73,4% udeležencev. Kako upoštevati prvi referendumski rezultat, ne da bi hkrati kršili izida drugega? 2) Referenduma, tako prvi, kot drugi, sta nezavezujoča in odgovornost za ustanovitev občine je izključno na državnem zboru. 3) Občina, v kolikor bo ustanovljena, ne bo izpolnjevala zakonskih pogojev, saj nima osnovne šole z italijanskim učnim jezikom, čeprav bi kot narodnostno mešano območje to morala imeti.
Ne želim porabiti preveč časa bralcev z odgovori na kritike stranke Oljka, ki v svojem pisanju kažejo, da tematike ne poznajo preveč dobro. Na primer trditev, da sem bil kot poslanec izvoljen z glasovi Ankarana sploh ne drži, saj me je izvolil Koper center, Ankaran pa spada k drugemu okraju. Ne glede na to pa čutim svojo odgovornost tudi do Ankarana, kot konec koncev do Jesenic, Metlike in Lendave – poslanci moramo delati za dobrobit celotne države. Ne zdi se mi pa korektno, da izražanje skrbi vodstva Luke Koper nad razbitjem Mestne občine Koper zreduciramo na zgodbo o boju med ljudmi in kapitalom, kot so to pred referendumom delali tudi tvorci odcepitve. Konec koncev so Luko Koper naredili prav ljudje in še danes to podjetje daje kruh praktično celotni regiji ali celo širše. Razbitje občine pa bo spodbudilo razmišljanja, zakaj bi morali Koprčani še naprej trpeti pristanišče, ki je že petdeset let praktično prilepljeno na staro mestno jedro, če več kot polovica njegovega ozemlja – formalno – leži na območju Ankarana?
Razumem, da na moj račun trenutno poteka „tekmovanje“, kdo se bo Ankaranu najbolj dobrikal zato, da bi na volitvah tam dobil čim več glasov. Ne morem razumeti navdušenja številnih političnih in celo poslanskih kolegov, češ da smo z razbitjem občine „zajeb...“ Popoviča. Ne glede na to, da se z njim zelo pogosto ne strinjamo in da bi tudi po mojem mnenju lahko vodil občino bistveno bolje, ne bi smeli zaradi tega tvegati naše enotnosti, ki je edina protiutež ne le politiki Ljubljane, ampak tudi Trsta. Razumeti moramo, da je trenutni koprski župan, kot vsi mi, minljiv in da bo jutri občino vodil nekdo z več občutka ne le za Ankaran, ampak vse kraje v občini. Ko pa bomo enkrat občino razbili, ne bo več koraka nazaj.
Dokler mi bodo ljudje zaupali to možnost, bom delal tako, kot bom ocenil, da je za ta kraj najbolje, ne glede na trenutno politično oportunost. Trudil se bom, da naših krajev ne razbijamo, delimo in šibimo, ampak združimo, poenotimo in ojačamo.
Preberi 132 komentar-jev... >> |
Na današnji tiskovni konferenci sta predsednik SD Koper Sebastjan Kokl in poslanec v državnem zboru Luka Juri predstavila dva ključna argumenta, zakaj je arbitražni sporazum dober za Koper.