vizijasloeu

Stožicam 9,4 milijona, koprskemu stadionu nič PDF natisni E-pošta
Prispeval Luka   
Ponedeljek, 02 Avgust 2010 00:00

Na Ministrstvu za šolstvo in šport RS so danes objavili odločitev razpisne komisije, ki je odločala o namenitvi finančnih sredstev za športno-rekreacijske objekte v Sloveniji. Razpisna komisija, ki je odločala o razporeditvi finančnih sredstev za sofinanciranje športno-rekreacijskih objektov, se je danes odločila, da bo sredstva v skupni višini 9,4 milijona evrov, namenila le ljubljanskemu projektu Stožice.

Veliko je bilo polemik o primernosti državne podpore vodilnemu projektu ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, ki bo svoja vrata obiskovalcem odprl 10. avgusta, ko se bodo v športni dvorani pomerili košarkarski reprezentanci Slovenije in Španije, le dan kasneje pa bodo otvoritev novega stadiona doživeli še nogometaši reprezentanc Slovenije in Avstralije.

Na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport RS so se poleg projekta Stožice za sredstva potegovali še trije projekti, med njimi tudi projekt Javnega zavoda za šport Mestne občine Koper. Poslanec dr. Luka Juri je po objavi odločitve razpisne komisije vložil tudi poslansko vprašanje, naslovljeno na ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča, v katerem je opozoril na »nepoštenost« pri delitvi finančnih sredstev.

»Ne glede na to pa ne morem mimo dejstva, da ne večina, ampak kar celotno razpisano financiranje je šlo le za Stožice in da na primer koprski stadion, ki se razen dela Vzhodne tribune gradi popolnoma na novo, ni dobil niti „ficka“. Menim, da je koprski projekt kakovosten in za našo občino potreben ter da bo, čeprav v razumljivo manjši meri od Stožic, prispeval k izboljšanju slike stanja slovenske športne infrastrukture. Gre za projekt, ki bi si zagotovo zaslužil del razpisanega denarja in se pri tako radikalni odločitvi ne morem izogniti občutku, da so bili ostali prijavitelji krivično izločeni,« v poslanskem vprašanju opozoraja dr. Luka Juri, ki se je pred časom s še dvema poslancema SD odločil tudi za ambiciozno, a žal nerealno pobudo o evropskem prvenstvu v nogometu, ki bi ga Slovenija skupaj s Hrvaško in Italijo gostila leta 2020.


Preberi 0 komentar-jev... >>
 
Z zakonom do prepovedi postavitve plinskih terminalov PDF natisni E-pošta
Prispeval Luka   
Četrtek, 29 Julij 2010 00:00

plinskiterminalV zadnjih dneh se je po besedah poslanca Luka Jurija v italijanskih medijih pojavljajo informacije o tem, da naj bi Slovenija z neuradnim dokumentom Italiji prelagala dogovor glede plinskih terminalov v Kopru in Žavljah. Kot navaja Juri v svojem poslanskem vprašanju namenjenemu ministru za okolje in prostor Roku Žarniću in ministru za zunanje zadeve Samuelu Žbogarju, naj bi v dokumentaciji pisalo, da se je Slovenija pripravljena zavzeti ne nasprotovanju italijanskemu projektu v Žavljah pod pogojem, da Italija ne bi nasprotovala slovenskemu v Kopru.

Novico, katero navaja tudi tržaški dnevnik Il Piccolo, je potrdil italijanski državni sekretar za okolje Roberto Menia, češ da naj bi to „Rimu predlagala Ljubljana" in dodala pogoj, da pa se mora Italija odpovedati projektu off-shore plinskega terminala na morju.

Juri opozarja, da v primeru, da bi bila ta novica resnična bi postavila na glavo vse, kar je doslej slovenska vlada povedala in naredila glede plinskih terminalov tako v Sloveniji, kot v Italiji. Če bi bilo to res, bi bil po Jurijevem mnenju takšen dokument v posmeh nedavno sprejeti Resoluciji o Strategiji za Jadran, katero je kot prvopodpisani predlagal državnemu zboru pred letom dni, decembra 2009 pa jo je ta z več kot dvotretjinsko večino tudi odločno sprejel.

Juri spominja, da v resoluciji med drugim piše, da „Državni zbor iz okoljskih, varnostnih, prometnih in družbenih razlogov nasprotuje namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu, enako spoštovanje omenjenih kriterijev pa pričakuje tudi od ostalih držav jadranskega bazena, zato Vladi nalaga, da pri oblikovanju Strategije iz četrtega poglavja takšno stališče jasno zagovarja„.

Zato koprski poslanec pričakuje, da bo Vlada brez oklevanja spoštovala resolucijo Državnega zbora, katero koli drugačno delovanje pa ne samo, da bi omajalo razmerje zaupanja med večino v Državnem zboru in Vlado, ampak najverjetneje terjalo tudi poteze, ki takšni prekinitvi zaupanja sledijo.

Čeprav omenjena Resolucija ni pravno zavezujoči akt gre namreč za dokument, ki ga je sprejel Državni zbor in ima svojo politično težo. V kolikor pa bi se izkazalo, da to ne zadostuje, bo Juri jeseni predlagal še sprejem zakona, ki bo enostavno prepovedal postavitev plinskih terminalov.

Juri, ministra za okolje in prostor Roka Žarnića in ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja, sprašuje, ali takšen neuradni predlog v obliki „non-paperja" res obstaja in v kolikor obstaja sprašuje kateri vladni, oziroma ministrski organ je zanj odgovoren ter na podlagi kakšne odločitve je bil napisan ter posredovan italijanski strani. Hkrati ga tudi zanima, ali je Vlada kakorkoli spremenila svoje stališče, s katerim nasprotuje izgradnji plinskih terminalov v Žavljah in v Tržaškem zalivu, hkrati pa tudi, ali na podlagi Resolucije o Strategiji za Jadran, enako stališče zagovarja tudi glede pobude za postavitev plinskega terminala v Kopru.


Preberi 934 komentar-jev... >>
 
Juri, Levanič in Frangež za organizacijo nogometnega EP 2020 PDF natisni E-pošta
Prispeval Luka   
Sreda, 14 Julij 2010 00:00

EURO2020Poslanci SD Luka Juri, Matevž Frangež in Dejan Levanič so na današnji novinarski konferenci predstavili pobudo glede organizacije evropskega prvenstva v nogometu leta 2020 v sodelovanju z Italijo in Hrvaško. Pobudo bodo kmalu naslovili na vlado.

"Slovenija sama seveda ne more organizirati evropskega prvenstva, a dosedanja praksa soorganizacije Nizozemske in Belgije iz leta 2000, Avstrije in Švice iz leta 2008 ter Ukrajine in Poljske, ki bosta čez dve leti priredili evropsko prvenstvo, tudi naši državi odpira možnost, da nastopi kot soorganizatorka tako velikega športnega dogodka," je med drugim na današnji novinarski konferenci v prostorih poslanske skupine SD dejal Juri.

Takšna odločitev po Jurijevih besedah zahteva odločen napor pri povečanju kapacitet stadionov v državi, gre pa za investicijo, ki ima številne pozitivne učinke: od promocije države, do navala športnih turistov in pristopa številnih močnih pokroviteljev, posodobitvi in povečanju cest in ključnih delov železnice, nastanitvene infrastrukture. "V duhu partnerskega sodelovanja na območju Alp in Jadrana predlagamo, da v kandidaturo pritegnemo še Hrvaško in Italijo s svojima severovzhodnima deželama - Furlanijo Julijsko krajino in Venetom," meni Juri.

Ob tem je poslanec poudaril tudi simbolni pomen takšne organizacije. Skupaj bi namreč po njegovih besedah nastopile države, ki jih je še nedavno delila blokovska razdeljenost in boleča zgodovina, hkrati pa imajo skupno perspektivo: Italija kot ustanovna članica EU, Slovenija kot ena izmed prvih novih članic EU iz Srednje in Vzhodne Evrope ter Hrvaška, ki bo takrat bržkone prva članica iz Zahodnega Balkana. Poleg tega lahko Slovenija pri tem izzivu odigra tudi povezovalno vlogo, predvsem potem, ko se je odločila, da z arbitražnim sporazumom razreši odprta mejna vprašanja s Hrvaško, je še dejal Juri.

Poslanci SD predlagajo, da bi EP priredili na osmih stadionih: Ljubljana (16.000 sedišč s potrebo po povečanju na najmanj 25.000 sedišč), Maribor (12.500 sedišč s potrebo po povečanju), Zagreb (40.000), Split (35.000), Reka (34.000 - stadion je trenutno v predgradbeni fazi), Trst (28.500), Videm (41.600) in Padova (32.500), možni alternativi pa sta Osijek (20.000 sedišč s potrebo po povečanju) in Celje (13.500 sedišč s potrebo po povečanju).

Za Jurija, Frangeža in Levaniča je skupna kandidatura povsem realna in dosegljiva, saj sta doslej skupni kandidaturi napovedali, čeprav ju še niso potrdili, tudi Romunija in Bolgarija ter Slovaška in Češka. Pobude še niso predstavili premieru in predsedniku SD Borutu Pahorju, po njihovem mnenju pa je premier v preteklosti že večkrat dokazal, da ima razumevanje za šport in podpira velikopotezne projekte.

Omenjeni poslanci SD bodo v vsakem primeru vladi predlagali ustanovitev medresorske skupine, ki naj bi v šestih mesecih preučila možnost za organizacijo tako velikega dogodka in začela morebitne pogovore z italijanskimi in hrvaškim partnerji.


Preberi 0 komentar-jev... >>
 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Stran 2 od 75