|
Spoštovani g. predsednik,
dr. Luka Juri, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, je zastavil pisno poslansko vprašanje glede odlaganja gradbenih odpadkov.
Poslanec postavlja naslednje vprašanje:
»Prav včeraj so vam ponudniki akcije Očistimo Slovenijo predali spisek 13 tisoč divjih odlagališč v Sloveniji in med temi je večina takšnih, kjer najdete tudi številne gradbene odpadke. Sam sem v času omenjene akcije sodeloval prav pri čiščenju divjega odlagališča, kjer je bila večina odpadkov gradbenih.
Seveda si ne delam utvar, da po uspešno izvedeni akciji novih tovrstnih odlagališč ne bo, celo obratno. Bojim se, da bo marsikatero odlagališče, ki je bilo v času akcije očiščeno, kmalu spet dom za »kubike in kubike« gradbenih odpadkov.
Država je normativno sicer že pristopila k reševanju te problematike in uredila deponije, ki so registrirane prav za deponiranje gradbenih odpadkov. Žal pa se uporabniki, ne le manjši, ampak tudi večji izvajalci gradbenih del, takšnih deponij neredno poslužujejo in sami dobro veste, koliko novih, velikih nelegalnih deponij gradbenega materiala nastane zaradi tega.
Sprašujem vas, kako se nameravate izogniti tovrstnemu ignoriranju okoljskih predpisov in izvajalce gradbenih del učinkoviteje spodbuditi, da gradbene odpadke odnašajo tja, kamor sodijo – v registrirane deponije gradbenih odpadkov. Hkrati sprašujem, kako je mogoče rešiti po mojem mnenju kritično pomanjkanje kadra na okoljskih inšpektoratih. Kot primer, po mojih podatkih področje Obalno-kraške regije, glede področja vseh predpisov, nadzorujejo le štirje okoljski inšpektorji, ki razumljivo ne morejo učinkovito opraviti svojega dela. Glede na stanje v državni upravi, bi morda bilo smiselno preučiti možnost prezaposlitve kadrov iz manj obremenjenih sektorjev, ali drugače rečeno iz pisarn, kjer se »nič ne dela«, v inšpektorske službe, kjer pa je dela več kot preveč za bistveno premalo ljudi.«
V zvezi s tem Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor v okviru svojih pristojnosti odgovarja:
Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor je v skladu z določili 156. člena Zakona o varstvu okolja med drugim pristojna tudi za nadzor ravnanja z odpadki. Inšpekcijski nadzor se izvaja v skladu z letnim načrtom dela v katerem se določene prioritete dela za posamezno področje nadzora. Nadzor nad ravnanjem z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih in nadzor nad obremenjevanjem tal z vnašanjem odpadkov v letu 2010 sodi v drugo prioriteto dela. Inšpektorji za okolje preverjajo predvsem skladnost ravnanj s tovrstnimi odpadki glede na izdana okoljevarstvena dovoljenja, v primeru ugotovljenih kršitev se poleg ukrepov za uskladitev izrekajo tudi globe. Inšpekcija za okolje in naravo je v preteklih letih na področju inšpekcijskega nadzora ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih in nadzora nad obremenjevanjem tal z vnašanjem odpadkov opravila naslednje aktivnosti:
* inšpekcijski ukrepi za odpravo neskladnosti
** prekrškovni postopki
Vzrok za problematiko na področju ravnanja z gradbenimi odpadki so viški zemeljskih izkopov nastalih na gradbiščih avtocest, blagovnic in drugih večjih javnih infrastrukturnih objektov, saj večinoma v projektni dokumentaciji za gradnjo teh objektov količina zemeljskih izkopov in gradbenih odpadkov ni pravilno ocenjena. Pogoste so zlorabe izdanih okoljevarstvenih dovoljenj ali pa izigravanje zakonodaje in neupoštevanje predpisanih pravil v postopku gradnje. V večini obravnavanih primerov je šlo za vnos zemeljskih izkopov na kmetijska zemljišča in to brez pridobljenega okoljevarstvenega dovoljenja za vnos zemeljskega izkopa pod pretvezo izvajanja agromelioracije oziroma izboljšanja ekološkega stanja tal. V nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da v nobenem primeru, ko je šlo za posege na kmetijsko zemljišče in to v smislu izvajanja agromelioracije, ni bila izdana odločba o uvedbi agromelioracije po Zakonu o kmetijskih zemljiščih.
Opisana problematika je bila v letu 2009 najbolj izrazita na območju OE Koper. Pri tem želimo izpostaviti, da na tem celotnem območju ni nobenega odlagališča za inertne odpadke in da sta le dve lokaciji za zbiranje gradbenih odpadkov. Na nek način se skuša problematiko ravnanja z gradbenimi odpadki reševati s t. i. mobilnimi napravami za predelavo. Začasna rešitev bi bila lahko taka, da bi lokalne skupnosti določila urejena mesta za vsaj začasno skladiščenje gradbenih odpadkov, vključno z zemeljskimi izkopi.
Inšpektorji se pri nadzoru srečujejo tudi s problemom nezakonitega ravnanja z gradbenimi odpadki, ki je med ostalim tudi posledica pomanjkljivosti izdanih gradbenih dovoljenj v delu, ki se nanaša na pogoje v zvezi z ravnanjem z gradbenimi odpadki, pri čemer pa se praviloma tudi kasneje, v postopku izdaje uporabnega dovoljenja za objekt ne upošteva določba predpisa, da uporabnega dovoljenja ni mogoče pridobiti brez dokazil o zakonitem ravnanju z gradbenimi odpadki. Pogosti so primeri, ko je v vlogi investitorja nastopala država ali lokalna skupnost.
Ponovno poudarjamo, da samo z inšpekcijskim ukrepanjem inšpektorjev za okolje tako pereče problematike ni možno rešiti. Uredba je namreč na pravni lestvici predpisov pod zakonom. Zagotovo obstajajo možnosti za dodatno ureditev tega področja v predpisih, ki urejajo posege v prostor oziroma graditev in v predpisih, ki urejajo področje kmetijskih zemljišč.
Inšpekcija za okolje in naravo se že nekaj let sooča s problemom nezadostne kadrovske zasedbe, s katero bi lahko opravili vse predpisane naloge na eni strani in strokovno zelo raznoliko in obsežno zakonodajo na drugi strani. Ugotavljamo, da z obstoječo kadrovsko zasedbo ni možno več zagotavljati inšpekcijskega nadzora na vseh področjih, za katera zakoni in podzakonski predpisi pooblaščajo inšpektorje za okolje.
Nujne so torej spremembe v smeri povečanja števila mest inšpektorjev za okolje in razbremenitev zakonodaje v luči odprave administrativnih ovir, ki povečujejo administrativna opravila inšpektorjev.
S spoštovanjem,
dr. Roko ŽARNIĆ, minister
Preberi 0 komentar-jev... >> |
