Z veseljem ugotavljam, da je minister za okolje in prostor Roko Žarnić prisluhnil pobudi, ki sem jo podal vladi 26. maja s predlogom, da se vključi v postopek čezmejne presoje vplivov prostorskega načrta za pristanišče v Trstu. Menim, da je vzajemna presoja prostorskih načrtov obeh pristanišč Kopra in Trsta lahko v obojestransko korist, saj bo obe državi spodbudil k večjemu usklajevanju načrtovanja in koriščenja prostora na Severnem Jadranu.

Tudi v Resoluciji o Strategiji za Severni Jadran, ki je bila decembra lani sprejeta v državnem zboru, je glavni poudarek prav na potrebi po usklajenosti, ki je osnovni pogoj za nastanek skupne strategije za to skupno morje. Zato upam, da so zahteve po čezmejnih presojah le prvi korak v to smer in da bo postopek le privedel do oblikovanja in uresničevanja skupno dogovorjene Strategije.

Obenem tudi pričakujem, da to kaže na namero, da pri vprašanju plinskih terminalov ne pristane na nikakršni kompromis in da jim bo nasprotovala, kot jo konec koncev zavezuje tudi sama Resolucija o Strategiji za Jadran.

Spoštovani minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić,

prav včeraj so vam pobudniki akcije Očistimo Slovenijo predali spisek 13 tisoč divjih odlagališč v Sloveniji in med temi je večina takšnih, kjer najdete tudi številne gradbene odpadke. Sam sem v času omenjene akcije sodeloval prav pri čiščenju divjega odlagališča, kjer je bila večina odpadkov gradbenih.

Seveda si ne delam utvar, da po uspešno izvedeni akciji novih tovrstnih odlagališč ne bo, celo obratno. Bojim se, da bo marsikatero odlagališče, ki je bilo v času akcije očiščeno, kmalu spet dom za „kubike in kubike“ gradbenih odpadkov.

Država je normativno sicer že pristopila k reševanju te problematike in uredila deponije, ki so registrirane prav za deponiranje gradbenih odpadkov. Žal pa se uporabniki, ne le manjši, ampak tudi večji izvajalci gradbenih del, takšnih deponij neredno poslužujejo in sami dobro veste, koliko novih, velikih nelegalnih deponij gradbenega materiala nastane zaradi tega.

Sprašujem vas, kako se nameravate zoprstaviti tovrstnemu ignoriranju okoljskih predpisov in izvajalce gradbenih del učinkoviteje spodbuditi, da gradbene odpadke odnašajo tja, kamor sodijo – v registrirane deponije gradbenih odpadkov. Hkrati sprašujem, kako je mogoče rešiti po mojem mnenju kritično pomanjkanje kadra na okoljskih inšpektoratih. Kot primer, po mojih podatkih področje Obalno-kraške regije, glede področja vseh okoljskih predpisov, nadzorujejo le štirje okoljski inšpektorji, ki razumljivo ne morejo učinkovito opraviti svojega dela. Glede na stanje v državni upravi, bi morda bilo smiselno preučiti možnost prezaposlitve kadrov iz manj obremenjenih sektorjev, ali drugače rečeno iz pisarn, kjer se „nič ne dela“, v inšpektorske službe, kjer pa je dela več kot preveč za bistveno premalo ljudi.

S spoštovanjem,

Luka Juri