|
Magnetograma 19. izredne seje Državnega zbora:
11.03.2010 Za celoten zapis klikni tu
12.03.2010 Za celoten zapis klikni tu
4. točka dnevnega reda, to je na obravnavo predloga zakona o spremembi Zakon o dohodnin.
DR. LUKA JURI: Lep pozdrav! Današnji predlog zakona o dohodnini, ki povečuje splošno davčno olajšavo in na tak način urejuje drugi del, davčni del, včerajšnjega ukrepa, torej dviga minimalne plače, je dokaz, da je ta koalicija in ta vlada pripravljena vzeti znaten del bremena dviga minimalne plače in s tem zagotavljanja višjega socialnega standarda v naši državi. Včerajšnji dvig je najbolj daljnosežen in najbolj pogumen v zelo dolgem obdobju. Nobena vlada si do sedaj ni upala na takšen način poseči v dvig socialnih standardov, a hkrati sama prevzeti in to v trenutku, ko vemo, da državne finance niso najbolj rožnate zaradi gospodarske krize, sama prevzeti velik del bremena tega dviga. Ne glede na to, Socialni demokrati si želimo, da v prihodnosti ukrepa dviga minimalne plače ne bomo več potrebovali spreminjati. Zakaj? Zato, ker si želimo, da sploh ukrepa oziroma zakonodajnega določila minimalne plače ne bo več potreben. Kajti, vizija Socialnih demokratov je Slovenija v kateri nihče ne bo prejemal le minimalne plače. In Slovenija v kateri bo dodana vrednost na delavca tako visoka, kajti bo temeljila na znanju, na inovacijah in na tistem, za kar smo lahko v Sloveniji močni in konkurenčni v svetu takšna, da bomo vsi naredili toliko, da nam ne bo treba računati na ukrepe države. To je seveda vizija. Vemo, da je vprašanje kdaj bo dejansko uresničljiva. Ko ima človek vizijo ve katero pot mora vzeti za to, da jo lahko doseže. Hvala.
2. točka dnevnega reda, to je na obravnavo Slovenske izhodne strategije 2010-2013.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Škoda bi bilo izgubiti priložnost dobre krize. Ta rahlociničen pragmatično realen stavek je že od začetka dojemanja razsežnosti trenutne finančne krize bil rdeča nit planiranja, ne toliko interventnih, a predvsem strukturnih sprememb, ki morajo posameznim državam pomagati ob izhodu iz krize in ponovnem zagonu. Predlagana izhodna strategija poskuša definirati prav to, kako najbolje oblikovati tiste reforme, tiste strukturne reforme, ki bodo spremenile, ne le naše gospodarstvo, ampak tudi našo družbo, zato da bomo lahko trajnostno uspešni. Da ne bomo torej ponovno polnili balona, ki bo spet prej ali slej počil. V okviru teh strukturnih sprememb moramo nadaljevati na poti dinamičnega trga dela, predvsem pa urediti bolj pravično razmerje med tistimi, ki delajo v privatnem in tistimi, ki delajo v javnem sektorju. Občutek, da namreč slednji preveč slonijo na plečih prvih, namesto, da bi jih podpirali, je včasih žal utemeljen. Poleg tega skuša ta izhodna strategija poudariti pomen trajnostnega razvoja gospodarstva in družbe. Torej, razvoja, ki bo vsako leto še bolj podpiral samega sebe, ne pa vsako leto, čedalje bolj napenjal nit, da bo ta spet počila. Drugačen koncept bogatenja in drugačen koncept uspešnosti je tako ali tako potreben v naši celotni družbi in ta kriza mislim, da nas je tukaj dobro streznila - kaj pomeni biti uspešen, kaj pomeni rasti in kaj pomeni samo se napihniti. Se napihniti ali pa rasti, no, to je bistvena razlika. V tem okviru mislim, da je ambicija, da se držimo fiskalnega pravila, da omejujemo izdatke, da ciljamo na varčevanje tam, kjer se da, hkrati pa realno definiramo tisto, kar želimo razvijati in tisto v kar želimo investirati. Od tistega, kar je morda lahko všečna želja, ni pa gotovo, da bo tudi prineslo razvoj, ne pa samo napihnjene je dobro. Sicer je treba še definirati določene konkretne odločitve. Bilo je že napovedano, da je dilema o umiku države iz gospodarstva še vedno odprta dilema. Umik ni vedno in vselej najboljši recept. Namreč, niti ni rečeno, da je države vedno in vselej najslabši gospodar. Odvisno od tega, kako gospodari. Vsi skupaj bomo morali definirati katera so tista podjetja in tisti sektorji, kjer želimo kot država ostati s tem, da imam v mislih maksimo, da če se pa nekomu kaj splača kupiti, potem pa se kaj se to ne bi izplačalo državi. Upam, da bomo znali te ambiciozne in realne, včasih morda celo realno boleče zaključke izhodne strategije, ki pa so zdravi zaključki, združiti s to potrebo po socialdemokratski viziji razvoja naše države, kjer bo država ostala aktiven "plejer" tako v družbi, kot v gospodarstvu in da bomo dejansko leta 2012 in potem naprej tudi leta 2016 močnejši kot smo bili kadarkoli doslej. Hvala.
7. točka dnevnega reda – to je na obravnavo predloga kandidata za ministra za okolje in prostor.
DR. LUKA JURI: no, prav z veseljem bom tudi jaz izrazil svojo podporo novemu ministru za okolje in prostor. Na resorju, ki je ne glede na percepcijo v zadnjih letih postal čedalje pomembnejši in danes, skupaj z resorjem, ki vodi državne finance po mojem mnenju predstavlja najbolj pomemben s strateškega vidika najbolj pomemben resor za prihodnost določene države. Od podnebnih sprememb, do onesnaževanja z embalažo, do svetlobnega onesnaževanja, do klasičnih področij varovanja okolja in načrtovanja s prostorom, bo imel minister polne roke dela. Ob pogovoru s kolegi vem, da ga že prihodnji teden pričakujejo poslanska vprašanja in pobude in sem prepričan, da bo prav užitek sodelovati z njim.
Hvala lepa.
|
Komentar-jev