2. točka dnevnega reda – obravnava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Jaz bi v tej razpravi rad povedal, da se mi vse skupaj zdi malo, neko sprenevedanje. Pa bi se vprašal v čem, mogoče je to vprašanje za državno sekretarko, če mi lahko tehnično pojasni v čem je milijon evrov, ki pride iz namenskega vira letne dajatve drugačen, od milijona evrov, ki pride iz namenskega vira cestnin. Ali je morda v barvi, morda v teži, morda o vrednosti - v čem je drugačen?! Namreč, tu ne delamo nič drugega, kot da zagotavljamo stalen in gotov vir, s katerim lahko zgradimo železnice. Z mojega vidika - ali to pride iz letne dajatve, ali to pride iz cestnine ali to pride s cerkvenega davka - je enako. Tisto, kar bo šlo iz letne dajatve, pomeni, da tisto, kar ostane pri cestninah, se bo lahko uporabilo za druge namene. Ali tisto, kar je zdaj določeno ali drugače, če se bomo v Državnem zboru drugače odločili. Če pa obrnemo, zaradi mene lahko, in bo šel denar iz cestnine in se bo iz letne dajatve. Ampak, denar je denar! Enako barvo ima in enako vrednost. Tako, da lepo prosim. Ustavljati pri tem ali gre iz cestnine, letne dajatve, se meni zdi popolnoma brez veze. Hvala lepa.
7. točka dnevnega reda – na obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o članstvu Republike Slovenije v mednarodnem denarnem skladu.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Lep pozdrav! Odbor za finance in monetarno politiko je na 15. seji 10. marca 2010 kot matično delovno telo obravnavalo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o članstvu Republike Slovenije v mednarodnem denarnem skladu predlagateljice Vlade Republike Slovenije s predlogom za obravnavo po skrajšanem postopku. Obravnavo po skrajšanem postopku je Kolegij predsednika Državnega zbora sprejel na svoji 53. seji in jo na zahtevo skupine poslancev za ponovno odločanje o vrsti postopka z dne 3. marca 2010 potrdil tudi Državni zbor. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je besedilo proučila z vidika skladnosti z ustavo, pravnim sistemom ter v zakonodajno-tehničnem pogledu in podala konkretno pripombo k 1. členu zakonskega predloga. Na tej podlagi so v poslovniškem roku redakcijski amandma k 1. členu vložile koalicijske poslanske skupine. V dopolnilni obrazložitvi členov je predstavnica Vlade izpostavila poglavitne novosti, ki jih prinaša predloženo besedilo, in sicer: preciziranje obveznosti med Banko Slovenije in državnim proračunom v odnosu do sklada, ki jih je dolžna izpolniti Banka Slovenije; uvedeno možnost za sklepanje bilateralnih sporazumov oziroma bilateralnega sporazuma s skladom in spremenjeno ureditev v zvezi z določitvijo namestnika guvernerja Republike Slovenije v skladu. Preostale spremembe se v pretežni meri nanašajo na potrebne uskladitve z veljavnimi, v prvi vrsti s pravnimi akti Evropske unije, ki doslej še niso bile vnesene. V nadaljevanju je v okviru dodatne predstavitve mnenja Zakonodajno-pravne službe njen predstavnik poudaril, da predlog za amandma odbora sledi pripombam službe. V razpravi je bilo v zvezi s predhodno izpostavljenimi vprašanji v zvezi s finančnimi obveznostmi do sklada na podlagi predloga dano pojasnilo, da besedilo tovrstnih obveznosti ne prinaša. Tako opcija za sklenitev bilateralnega sporazuma kot finančne obveznosti na tej podlagi predstavljajo zgolj potencialno obveznost. Ker ob upoštevanju dejanskega stanja glede na kvoto izčrpanja kapitala, ki ga ima Slovenija v skladu, skoraj ni verjetnosti, da bi do tovrstne realizacije obveznosti prišlo, pa gre v bistvu za ravnanje analogno ravnanju ostalih članic Evropske unije. Kar zadeva breme delitve obveznosti med Banko Slovenije in državnim proračunom, pa je navedena obveznost, ki pritiče državnemu proračunu in se v prvi vrsti nanaša na pokrivanje obresti, valutnih tveganj ali sprememb valut, relativno nizka in jo bo v prihodnjih letih po dani oceni mogoče zagotavljati iz tekočih proračunov. Ob obravnavi je odbor amandma koalicijskih skupin k 1. členu zakonskega predloga sprejel. Hkrati je odbor v skladu s 126. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejeti amandma je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega je navedeni amandma vključen. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
11. točka dnevnega reda – prva obravnava Predloga zakona o šolski prehrani.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Zakon bom osebno podprl. Podprl zato, ker ne zmanjšuje sredstev namenjenih prehrani ampak jih na bolj pravičen način razporeja. Kako? Tako da sedaj ureditev je takšna, da dobijo vsi brezplačno malico v srednji šoli, po novem pa vsi tudi v osnovni šoli, skupaj s srednješolci dve tretjini vse pa tisti, tako v srednji kot v osnovni šoli, ki dejansko to potrebujejo. Mislim, da je takšna ureditev bolj solidarna kot doslej, zato ker doslej vsi plačujejo tudi za tiste ki tega ne potrebujejo, za tiste ki niso socialno ogroženi oziroma dobro stoječi. Odslej pa bo obratno; plačevali bomo tisti, ki niso socialno ogroženi za tiste, ki to so. In to se mi zdi bistveno bolj solidarno in primerno sploh v temu času v katerem se nahajamo. Hvala lepa.
11. točka dnevnega reda – prva obravnava predloga Zakona o šolski prehrani.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Dejstvo, da je argumentacija v prid zakona dobra dokazuje tudi dosedanja razprava. Takrat, ko zmanjka argumentov kako poizkusiti neki predlog, ki ga koalicija predlaga zrušiti slišimo razpravo o izbrisanih, o Falconu, o drugih zadevah, ki pašejo kjerkoli, verjetno o sodnikih, čudno da še ni ven potegnil Družinski zakonik, ampak imamo še čas za to. Verjetno bomo to še slišali trikrat, ampak bo vrstni red obrnjen, to je pač neko logično sestavljeno argumentiranje, ker imaš nekaj elementov, ki pašejo povsod, izbrisani pašejo povsod, odškodnine pašejo povsod in potem samo postaviš tako kot paše. Lepo prosim, dajmo poskusiti se pogovarjati o tem zakonu in o tem, kaj prinaša in kaj bi odnašala, ne pa, ker potem bomo končali spet na to razpravo, da je bil pač vaš predsednik stranke največji komunist v 70-ih letih, ampak mislim, da nima smisla, da bi tako razpravljali in da se raje osredotočimo na temo zakona in to bom storil tudi sam. Bilo je povedano in se skozi celo razpravo poskuša postaviti domnevo, da se s tem zakon karkoli varčuje. Ni res. S tem zakonom ne bo državni proračun dobil, ne evra, centa več ali pa privarčeval, saj sploh ne varčuje. S tem predlogom zakona se le na bolj pravičen in solidaren način porazdeljuje enako količino sredstev kot doslej, enako, ne manj in ne več. Zakaj sem rekel solidaren in v solidarnosti je glavna poanta te spremembe? Kaj pomeni solidarnost? Solidarnost pomeni, da tisti, ki ima več ali tisti, ki je v boljšem stanju, pomaga tistemu, ki ima manj oziroma tistemu, ki je v slabšem stanju zato, da ima lahko družba kot celota nekaj več. To je solidarnost. Sedanja ureditev dijaške prehrane pa je popolnoma obratno urejena. Namreč, ko država financira vso dijaško prehrano vsem, to pomeni, da vse državljanke in državljani preko davkov, torej tudi tisti, ki imajo zelo malo, plačujejo to prehrano tudi tistim, ki imajo ogromno. Tudi tisti, ki prikazujejo v dohodnini milijone evrov dobička na leto imajo, njihovi otroci v srednji šoli brezplačno prehrano. In to država financira preko proračuna, torej preko davkov, ki ga plačujejo na primer delavci tistega podjetja, za katerega ima potem ta oseba najverjetneje pošteno zaslužen milijon evrov, ali pa tudi manj pošten. To ni važno v tem trenutku. Ta sistem trenutno ni solidaren in je nepravičen. Tisti, ki ima manj plačuje zato, da podpira tistega, ki ima več. In to je nepravičen sistem. Enostavno nepravičen sistem. Kakšen je cilj, ki je stal za prvotnim zakonom s katerim se je uvajalo dijaško prehrano in katerega se želi sedaj izboljšati? Zagotoviti čim bolj kakovostno prehrano predvsem tistim, ki si jo sami ne morejo privoščiti. In točno to urejuje ta sprememba tega zakona. Prehrana ostaja, pol tega bo delno in to v dveh tretjinah subvencionirana tako ali tako vsem, ampak popolnoma brezplačno bodo dobili samo tisti, ki res potrebujejo takšno pomoč. In potem bomo šele solidarni in potem bomo šele zagotovili sistem s katerim tisti, ki imajo več, preko, moramo si priznati kar malega prispevka, plačali tudi za tiste, ki imajo manj. In tisti, ki imajo več bodo zaradi tega eno tretjino svoje prehrane morali plačati, tisti, ki imajo manj pa ne bodo plačali ničesar, ker bo država to uravnala in uredila. To je glavni namen tega zakona. Torej, ne jemljemo ničesar, ampak le na bolj pravičen način prerazporejamo tisto, kar že imamo. Poleg tega bolj realno tudi urejujejo vprašanje kakovosti te prehrane. Kajti, me prav zanima pod kakšno argumentacijo lahko vsi skupaj mislimo, da je sendvič ali burek s toplim ali segretim čajem topla malica, ampak to se dogaja. Ali pa tudi kos kruha in skuhana napol umetna hrenovka, z gorčico. Tudi to ni kakovostna topla prehrana. Drži? Tako da poskusimo biti realni. Poskusimo se osredotočiti na nek zakon, ki nadgrajuje in dopolnjuje - predgovornik je prej rekel, "sprejeli bi, razumeli bi, če bi ta zakon nadgrajeval in popravljal pomanjkljivosti." Saj točno to se dela. Kolegice in kolegi iz opozicije, marsikdo od vas, tisti, ki ste v prejšnjem mandatu tu sedeli, je podpisal zakon. Zakon, ki je bil očitno v svojem prvotnem namenu tako dober, da je bil z zelo široko podporo potrjen. Torej, lahko si štejete v čast, da se danes popravlja in izboljšuje dobro zamisel, ki ste jo predlagali vi. Vendar, če je bila takrat celotna sestava Državnega zbora dovolj zrela, da je ugotovila in priznala dober predlog, bodite pošteni in korektni in priznajte, da je tudi to, kar se danes dela, samo izboljšava, da bo vaš predlog lahko sedaj še boljši. Hvala lepa.
3. točka dnevnega reda – na obravnavo predloga Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo.
DR. LUKA JURI: Lep pozdrav. Social demokrati smo zelo zadovoljni, da je prišlo do uresničitve tega predloga, ki se sedaj nahaja pred nami in katerega upamo, da bomo kmalu sprejeli. Ta predlog namreč omogoča realno uresničevanje, tisto, kar smo opredelili že v naši strategiji in realno uresničevanje celotne vizije, ki jo imamo v Sloveniji glede gradnje železniške infrastrukture, ki je v zadnjih letih, ne, zaradi pomanjkanja politične volje tudi predhodnikov, ampak predvsem, zaradi neustrezno določenih virov sredstev, dejansko ostala le črka na papirju. Odločitev za izgradnjo takšne železniške mreže tudi na podlagi tega zakona je, ne samo gospodarna odločitev, ampak tudi trajnostna, ekološka in razvojna odločitev. Predstavlja za naših naslednjih 20 let takšne strateški pomen kot ga je v zadnjih 20-ih letih predstavljal razvoj avtocestnega križa in nadaljnjih avtocestnih projektov. Ta zakon bo omogočil tudi dejansko uresničitev namena, ki ga tolikokrat radi ponovimo v Sloveniji, prihoda oziroma prenosa tovornega prometa iz cest na železnico seveda ob zavedanju, da je to prvi korak, le prvi obvezen korak brez katerega ostali ne bodo možni. Nekateri dvomi, ki so se pojavili v zadnjih tednih v povezavi s tem predlogom so se predvsem nanašali na vprašanje ali bo takšna finančna konstrukcija dejansko omogočila izgradnjo ali se bo ustavila le pri vzdrževanju in ali lahko realno pričakujemo učinek, ko pa je uresničitev železniške mreže časovno še tako oddaljena. Tu lahko primerjamo z okoliščino odločitve, da bo nekdo shujšal. Shujšal bi seveda rad že jutri, ampak se mora zavedati, da bo lahko dosegel ta cilj, mora trdno in trdno delati od, ne jutri, ampak danes zato, da bo ta cilj dosegel čez mesece ali celo čez leta. Recimo, da s tem planom izgradnje železniške infrastrukture bomo shujšali v Sloveniji z vidika emisij, z vidika onesnaževanja, bomo pa mnogo bolj bogati s pomembno strateško infrastrukturo, ki nam bo omogočala izvajanje tiste vizije o strateški legi Slovenije in o logistični platformi za jugovzhodno Evropo, katero smo konec koncev začrtali tudi že v programu te koalicije. Hvala lepa.
Komentar-jev
- buy tramadol cod http://grou.ps/painmed/blogs/buy-tramadol-on line-without-a- prescription#58261 buy tramadol online without a prescription
- buy tramadol online without a prescription http://grou.ps/painmed/blogs/buy-tramadol-ov ernight#26461 buy tramadol overnight
- buy tramadol overnight http://grou.ps/painmed/blogs/buy-tramadol-on line-overnight#88062 buy tramadol online overnight
- buy tramadol online overnight http://grou.ps/painmed/blogs/buy-fioricet-on line-without-pr escription#78370 buy fioricet online without prescription
- buy fioricet online without prescription http://grou.ps/painmed/blogs/buy-tramadol-50mg#71821 buy tramadol 50mg
- buy tramadol 50mg http://grou.ps/painmed/blogs/buy-fioricet-wi thout-prescript ion#21857 buy fioricet without prescription
- buy fioricet without prescription http://grou.ps/painmed/blogs/buy-tramadol-on line-cod#11263 buy tramadol online cod
- buy tramadol online cod http://grou.ps/painmed/blogs/buy-tramadol-ch eap#56157 buy tramadol cheap - buy tramadol cheap