Neodplačen prenos kmetijskih zemljišč na občino je mogoč v primeru, da se površine v občinskem prostorskem načrtu opredeli kot javni interes, na primer za potrebe gradnje objektov zdravstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, športa, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture ter objektov, ki služijo varstvu pred naravnimi nesrečami. Tako je na odgovor dveh obalnih poslancev odgovorilo ministrstvo za kmetijstvo na poslansko vprašanje Luke Jurija in Marijana Križmana, ali je tudi zaradi razglasitve naravnega parka Škocjanski zatok mogoče na Mestno občino Koper v povračilo prenesti kmetijska zemljišča.

Zakon torej ne predvideva možnosti, da bi kmetijska zemljišča vrnili neposredno v obliki odškodnine in na njih zgradili gospodarske ali stanovanjske objekte in kot ugotavlja ministrstvo za okolje in prostor "v sami osnovi ni nobene pravne podlage, ki bi dajala upravičenja za kakršnokoli nadomeščanje zemljišč". Obenem pa ministrstvo zagotavlja, da je "v obstoječih pravnih in programskih okvirih in v delu podpisanega dogovora še naprej pripravljeno z Mestno občino Koper sodelovati in ji pomagati pri iskanju ustreznih rešitev" in spominja na dejstvo, da "je bila med ministrstvom in Mestno občino Koper podpisana tudi pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti za določen čas št. K4645-78/2005 na zemljiščih v skupni izmeri 4,83 hektarjev na območju deponije v kaseti 5A na Ankaranski Bonifiki, kamor je bilo v skladu s prostorskimi akti mestne občine odloženo blato iz lagune naravnega rezervata" Škocjanskega zatoka in da "na ta način bo leta 2011, ko se pogodba izteče, mestna občina pridobila za gradnjo bistveno bolj primerno zemljišče z višjo tržno vrednostjo, kot je bil ta del območja depresije pred tem."

Poslanec Luka Juri je odgovor komentiral, da čeprav nakazuje nekatere delne rešitve, v njem ni mogoče najti zakonske osnove, kako bi se občini vendarle, v takšni ali drugačni obliki, povrnilo ogromne stavbne površine, ki so bile z ustanovitvijo park Škocjanski zatok, ki sicer čedalje bolj občutno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja lokalnega prebivalstva, izgubljene. Obenem je po njegovem mnenju zanimivo, da ministrstvo za promet delno rešitev vidi v mižnosti uporabe površin na Ankaranski bonifiki od leta 2011, kar "še enkrat čisto iz stvarnega vidika dokazuje, kako je pomembno, da ostane naša občina enotna, saj bomo tako lahko bolj strateško in daljnosežno izkoristili naše potenciale, seveda tudi z vidika razpoložljivih površin".

Komentar-jev

Ime *
ChronoComments by Joomla Professional Solutions

Pošlji komentar